Potovanja

Čez tunel v Piran

Sicer sem že doma, ampak nisem vam še povedala, kako sem preživela zadnje dni dopusta.

V petek je bilo dopoldan še sončno, popoldan pa je kar močno deževalo. Ni deževalo sicer dolgo, ampak kakšne 3 ure. Najprej sem mislila iti na bazen, potem pa sem si premislila, ker v takšnem nalivu se mi res ni dalo it ven. Zato sem ostala v sobi, in se lotila knjige. Čeprav nisem počela nič konkretnega, je počitek kar prijal. Zvečer sem odšla na večerjo, ker pa že nekaj ur ni več deževalo, sem šla na en džiro do Lucije in nazaj v Portorož. Bil je osvežilen sprehod, saj se je malo ohladilo.

V soboto sem šla spet peš do Pirana. Obiskala sem Akvarij Piran. Še enkrat se zahvaljujem za brezplačno vstopnico, z veseljem sem si ga ogledala. Pričakalo me je 140 različnih vrst organizmov, ki domujejo v severnem  Jadranskem morju. Največ vrst je rib, nekaj rakov in mehkužcev, sledijo še spužve, ožigalkarji in iglokožci. Najbolj so me fascinirale velike ribe in morski pes. Očarale pa so me tudi morske zvezde, meduze in školjke. V Akvariju je prijetno hladno, da malo pobegneš od zunanje vročine. Na koncu ogleda sem si kupila tudi spominek.

Po obisku Akvarija sem šla na Tartinijev trg, kjer so imeli sejem rabljenih stvari. Med ogledom pa sem naletela tudi na lokalne pridelovalce. Kupila sem si sivkino milo, ker me je premamil res čudoviti vonj, predvsem pa to, da so sestavine slovenske, in da to dela majhno slovensko podjetje https://takolepo.si/  Poleg mil delajo tudi trde šampone in deodorante kreme. Za več izdelkov in cene poglejte na njihovi spletni strani. Že skoraj pri koncu poti sem prišla do stojnice prav tako slovenskega podjetja https://www.naravna-darila.si/ Pri njih sem lani kupila sirup iz sivke, ki je mimogrede povsem naraven in čudovitega vonja in okusa.

V nedeljo sem imela zadnji celi prost dan, in sem šla zopet čez tunel Valeta do Strunjana v Piran. Pot nekaj časa vodi po glavni cesti, nato pa se odcepi na gozdno pot. V prijetnem hladu drevesnih krošenj sem prišla do Fiese. Fiesa je manjši zaliv, ki se razprostira med Piranom in Strunjanom ter je od Portoroža oddaljen okoli 3 kilometre. Do Fiese lahko pridemo po krajevni cesti iz Strunjana, ki vodi preko Pacuga ali pa iz Pirana mimo pokopališča. V mirnem in zelenem zalivu se v okviru namestitev nahajajo hotel Barbara, hotel Fiesa in kamp Fiesa.
Zaliv Fiesa je najbolj poznan po dveh slikovitih jezerih, ki sta nastali kot posledica odkopavanja gline za potrebe bivše opekarne. Malo jezero se nahaja v zatišni legi tik pod pobočji, je globoko do 6,5 metrov in sladkovodno. Drugo jezero je večje in globje ter je od leta 1963 povezano z morjem, kar je posledica, da se v njem mešata slana in sladka voda. Brežine jezera utrjujejo močne in razvejane korenine trstičja, za visokimi stebli pa so našle svoj dom številne živali. Na sprehod okoli jezer tako ne moremo, saj so brežine preveč zaraščene in strme. Nekdanja industrijska cona je postala prostor oddiha in sprostitve v naravi.
Jezeri v Fiesi sta uvrščeni v inventar najbolj pomembne narave dediščine v Sloveniji, saj predstavljata pomemben življenjski prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem okoli dvajset ogroženih in redkih vrst kačjih pastirjev. Jezeri sta bili leta 1989 z občinskim odlokom razglašeni za naravni spomenik.

Vir: https://kraji.eu/slovenija/jezeri_v_fiesi/slo

Po krajšem ogledu jezera sem odšla v Piran od tam pa v Portorož. Priznam, da sem bila že kar utrujena, saj sem prehodila skoraj 15 km.

Moj zadnji aktivni dan se je iztekel, zvečer sem še nekaj stvari spakirala in odšla spat. Seveda sem si spet na org.si našla prevoz do Ljubljane. Ponedeljek je dokaj hitro minil, vožnja nazaj domov in sprostitev doma. To je bil glavni dopust, morda pa se konec avgusta za par dni vrnem nazaj na obalo.

Podobne objave

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja