Živali muca
Živali

Domači ljubljenčki

Odkar pomnim imam rada živali, posebej mačke. Odraščala sem na kmetiji, kjer smo imeli nekaj domačih živali, kot so krave, zajci, kokoši in pujski. Prav tako pa smo imeli tudi psa in nekaj mačk. Mačke občudujem zaradi njihove neodvisnosti in ljubkosti. Kdo ne boža rad njihovih svilenih kožuščkov in uživa v njihovem predenju? Razen seveda tistih, ki imajo kakšno alergijo.

Mačke so prave zdraviteljice, o tem je napisanih veliko člankov, ki še kako držijo. Da ne bo pomote, vse živali so odlične terapevtke, ampak meni so najbolj pri srcu ravno mačke. Ko opazujem svojo mačka, jo moram pri tem prav občudovati. Nikamor se ji ne mudi, razen, ko sliši, da se premika vrečka z briketi ali odpira konzerva. Je, ko je lačna, spi, ko je zaspana, crtlja se ravno toliko, kot ona hoče. Ko ima zadosti, sledi kratek ugriz in odhod iz naročja. Da ti vedeti, da ona določa kaj in kako.

Velikokrat sem slišala, da so mačke hinavska bitja. Jaz se s tem ne strinjam. Če se ti ne podredi, in ima svojo voljo, ne pomeni, da je hinavska, ampak, da vedno na prvo mesto postavi sebe. Kar pa seveda ni slabo. Ko sem odšla na svoje, sem si vedno želela, da bi imela tudi mačko. Ampak večen problem najemniških stanovanj je, da nočejo živali in malih otrok.

Po nekaj zamenjanih stanovanjih so lastniki končno ugodili tudi tej želji. Moram pa povedati, da, ko se odločate za lastništvo mačke v stanovanju, morate biti pripravljeni tudi na določeno odgovornost in nekaj finančnih sredstev. Ker v stanovanju je mačka dobesedno odvisna samo od nas. Z mojo mačko sem preživela dve leti, ko se je zgodil nepredvidljiv dogodek, da sem se morala nujno preseliti. In mačke nisem smela pripeljati s seboj. Tako je moja mačka odšla k mojim staršem, kjer so tudi lepo poskrbeli zanjo. Jaz pa sem jo videla, ko sem prišla na obisk.

Potem je končno prišel dan, ko sem kupila svoje stanovanje. In nisem potrebovala nikogaršnjega dovoljenja, da pripeljem novega družinskega člana. Tako sva s sinom dobila mačka od sorodnikov. Najprej mi je bil malo čuden, ker je bil oranžen. Ampak njegov karakter je odtehtal njegovo barvo, saj je bil najbolj ljubeč muc na planetu. Bil je izredno prijazen in ljubezniv. Če odmislim, da je znal odpirati hladilnik in s tem narediti kar nekaj škode, je bil popoln. Tudi zadevo z vrati hladilnika smo rešili, preprosto smo zalepili vrata, ko nas ni bilo doma. Pri starosti 11 let in pol je odšel za mavrico. Bili so težki trenutki, in niti najmanj si nisem želela takoj spet drugega mucka.

Muca v cvetličnem loncu

Ampak po nekaj mesecih sem se odločila, da želim spet neki brezdomni muci ponuditi nov dom. Po nekaj tednih iskanja sem našla Nejšo. Videla sem njeno slikico in opis. Takoj mi je padla v oči. Po krajšem pogovoru, sem se odločila, da bo naša. Potrpeti je bilo treba še nekaj dni, ker je bila še v fazi zdravljenja in sterilizacije. Takoj po novem letu jo je prijazna gospa, ki je skrbela zanjo, pripeljala iz Ljutomera v Zagorje. Bila je pravo nasprotje prejšnjemu mačkonu, saj je bila zelo plašna. Ampak čez nekaj časa se je navadila na vse novosti. Razen na hišni zvonec, ki jo še sedaj, po vseh teh letih, spravi v beg. Ampak to seveda ni najhujše, samo, da je na toplem, nahranjena in na varnem. In tudi muce znajo pokazati hvaležnost. Obenem pa ostajajo samosvoje.

Podobne objave

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja