Knjige
Moja zgodba

Kulturni dan ali dan Kulture

Danes praznujemo Kulturni dan, oziroma smrt Franceta Prešerna, našega velikega pesnika.

Kaj nam pomeni kultura, oziroma kaj vse je kultura? Besedo kultura ne enačimo samo s knjigami, poezijo, gledališčem in filmom ampak tudi z vedenjem in obnašanjem. Kultura se začne z vsakim posameznikom. Vsak zase ve, koliko je kulturen v smislu udejstvovanja na tem področju.

Zase vem, da rada in veliko berem. Knjige mi širijo obzorja, potešijo mojo radovednost in iz njih dobim veliko nasvetov. Berem tudi za zabavo, takrat mi zvrst branja niti ni pomembna, zadnje čase poleg duhovnih knjig, rada preberem tudi kakšno dobro kriminalko. Všeč so mi zapleti in, če je zgodba dobra, me drži v napetosti vse do konca knjige. Priznam, da poezije ne vzamem pogosto v roke, tudi v gledališče zelo poredko hodim. Doma pa vsake toliko časa pogledam kakšen film ali nadaljevanko.

Prešerna poznamo mladi in stari, saj smo se morali v šoli naučiti vsaj kakšno njegovo pesem. Verjetno nam takrat to ni bilo v največje veselje. Obstajajo pa pesmi, ki so skoraj ponarodele, kot njegova Zdravljica. Tako nam je prirasla k srcu, da smo si del pesmi vzeli tudi za himno.

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.

Veliko simbolike je v teh verzih, kar bi si lahko vzeli na znanje. Jaz si to razlagam v smislu, da smo si vsi enaki, da hrepenimo po lepih odnosih, da se imejmo radi. Meja ni, razen v naših glavah. Obstajajo tudi tiste na zemljevidu. So potrebne, ne vem. Trenutno verjetno so, ker urejajo nek red.

Poglejmo si še drugo plat kulture, naše odnose. Smo prijazni in sočutni do drugih? To je odraz naše kulture. Trenutno stanje je rahlo zaskrbljujoče, vendar moramo vedeti, da je vse odvisno od nas. In ker smo odrasli prevzemimo odgovornost zase sami. Nismo otroci, da bi se izgovarjali, da če nekdo počne nekaj slabega, lahko tudi mi. Vsak bo odgovarjal za vse, kar je dobrega in slabega naredil. Karma nam ne uide. Čeprav Karma sama po sebi ni slaba, nas pa uči, da prevzemimo odgovornost. Se bom dotaknila še nečesa, kar nas zadnje tri tedne kar najprej obletava. Kako je igralec Boris Kobal prepisal neko igro in jo obelodanil kot svojo. Dobil je pošteno plačilo za laž. Dokler ga niso pri tem ujeli. Posipal se je s pepelom, vrnil denar, se celo opravičil. Zdaj ga vsa Slovenija obsoja. Kaj je zdaj tukaj prav in narobe? Če je res goljufal, je to vredno prezira. Izgovarjal se je, da je v depresiji. Ampak, če si v depresiji, ni treba krasti in lagati. Torej na kratko, kriv je laži. Potem berem komentarje, češ, drugi ukradejo še več, pa niso kaznovani. Če prav razumem, veliko ljudi dopušča laž in prevaro, samo, da ni preveč velika. Oziroma, kot sem tukaj zasledila, če ukradeš 13.000€ ni problema, ker to še ni tako veliko, kot napram tistim, ki so kradli milijone. Mislim, resno, ljudje, zavedajte se, da tisto, kar ni vaše, ni vaše. Ali je to 1€ ali pa milijon. Nobene pravice nimamo do tuje lastnine, jo vzeti za svojo. In ni malih grehov ali velikih. Je samo greh si prisvojiti, kar ni naše. Se pa strinjam, da so s to gonjo že malo prekoračili vse skupaj. Zgodba se je končala, kot se je, posledice so tukaj, in stvar je zaključena.

Torej, kultura smo mi vsi z našimi mislimi in dejanji. Delajmo dobro, imejmo se radi, ne škodujmo nikomur, in življenje bo postalo lažje za vse nas.

Lep kulturni praznik želim.

Podobne objave

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja