Potovanja

Še malo dopusta in pot domov

V torek smo imeli deževen dan, čeprav sem šla vseeno ven. Nekaj časa je samo rosilo, potem je pa kar lepo deževalo. Je pa bilo toplo. Naredila sem samo turo do Voloskega in nazaj. Vmes pa še malo kupovanja.

Tudi v sredo je bilo podobno, samo, da je pihala burja. In o kakšni toploti ni bilo ne duha, ne sluha. V četrtek pa se je končno zjasnilo, malo je še pihalo. In, ker je bil predzadnji dan, sem krenila proti Lovranu. Pot me je ob morju peljala proti Ičićem, Iki in naposled sem prispela v Lovran. Po krajšem postanku sem se vrnila nazaj. Ta dan sem prehodila 18 km, in res so me pošteno bolele noge.

V petek smo se zbudili v res lep dan, sončen brez oblačka na nebu. Bil je tudi moj zadnji dan dopusta. Odšla sem na zajtrk, hitro spakirala stvari in se počasi odpravila na avtobus za Reko. Ker je bil praznik, ni bilo veliko ljudi. Pa tudi na splošno je bilo letos kar malo turistov.

Ko sem prišla na Reko, sem kot navadno odšla na železniško postajo. Nekaj popravljajo cesto, in je malo otežen promet, in tudi postaje niso tam, kjer bi morale biti. Ampak se človek znajde. So pa hitri nekako tako, kot pri nas. Že avgusta je bila cesta v razsulu. In še zdaj je. Kot pri nas.

Potem pridem na postajo, in me malo začudi, da vlaka še ni. Tudi potnikov še ni bilo. Ampak, ker sem prišla pol ure prej, sem mislila, da še pridejo. Ura je kar hitro šla, in vlak od nikoder. Vprašam postajnega načelnika, kdaj pride vlak. In mi pove, da je vlak 11.55 iz Reke do Ljubljene ukinjen. Ostal mi je samo še vlak ob 20.50. Hmm, zelo dobro, da te kdo obvesti o tem, recimo, ko kupuješ karto. Seveda bi lahko vprašala tudi jaz, ampak mi je bilo samoumevno, da ta vlak pelje. Že več kot 10 let hodim na Hrvaško, in vedno je ta vlak bil. Ok, se pomirim, kličem sina, da mi preveri, če pelje kakšen vlak do Zagreba in potem v Ljubljano. Je bil neki vlak, ampak z nekimi presedanji in vmesnim čakanjem. Potem še preveriva avtobuse. Direktne linije do Ljubljane ni. So pa bile 2 varianti, da se peljem do Pule in potem po drugi strani Istre do Umaga, Kopra in Trsta. In potem via Ljubljana. Ali, da se peljem do Trsta, Zagreba in Ljubljane. Izbrala sem prvega, ker je imel takoj odhod. Vozili smo se 6 ur in pol. In, če seštejem čas, ko sem odšla iz hotela, do takrat, ko sem prišla domov je minilo skoraj 12 ur. V 12 urah bi bila že v Londonu, ne pa, da sem za pot dolgo 170 km potrebovala skoraj 12 ur. Absurd.

Ker zdaj vlak 11.55 vozi samo med sezono, verjetno v pred in posezoni ne bom šla več na Hrvaško. Izbrati bo potrebno pač destinacije, ki bodo ali ponujale zraven tudi prevoz, ali pa imele urejen lokalni prevoz.

 

Podobne objave

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja